pripovedoval si mi ...
pripovedoval si mi o reki
v katero so verjeli tvoji dedje
o jezdecih že davno odteklega časa
ki so poznali vonj krvi in ljubezni
o beli koži devic
njihovi lasje so dišali po sanjah
in dimu
pripovedoval si mi o svetu
kjer si – tujec – gazil lastno gaz
po istih poteh je hodilo
milijone mož in žena
vsak s svojim domom v ozadju
kjer nebo žari drugače
modro
pripovedoval si mi o sreči
ki si jo sanjal na zapuščeni obali
kjer je ocean brisal tvoje stopinje v mivki
o prividu ženske
ki je dišala enako kot jaz
in je – prislonjena na tvoje telo –
verjela da zmore leteti
Hvala, Platanas! Lp, P. :)
Prašeg, lep dan ti želim. Hvala! :) P.
Lahko da je tretja kitica "nujna" že zaradi česa /poetesa že ve/, vendar ne steče tako, kot prva in zadnja.
Ta misel naj bo, da ne bo podčrtanje "potuha", ker se res vsako pesem skoraj še da popeglati (ali pa pokvariti ;) )
No, nujno ni (skoraj) nič. Ampak brisala je pa tudi ne bi. ;) Izboljšati se pa res, vedno da še kaj. Samo zdaj ne bom niti poskušala, ker je podčrtana. ;) Pa na sumu se imam, da bi verjetno res šlo bolj v drugo smer. Hvala in lep večer! Lp, P. :)
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: poetesa
- 23. 02. 2013 ob 10:12
- Prebrano 1066 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 686.5
- Število ocen: 21