Zelo lepa.

Hvala, Timy. :)

Pozdravček, Beatrice

Vzdušje pesmi je megleno, zaradi dežja in dima;) - seveda, zaradi ritma in izbire besed. Morda bi premislila o začetku pesmi:

Kot sleherni dan greš po hodniku mimo fikusa,
stopiš čez prag na cesto,
vzdihneš.
in greš z roko skozi lase
brez haska.          (Pesem potrebuje ta dva verza?)
Vedriš pod sivim napuščem,
ploha se je razživela,
kapljice škrabljajo po njem.        (Je pomembno po čem?)
Na drugi strani ulice
teče mokro dekle
pod tuj dežnik.
Prižgeš cigareto, da te pogreje,
še eno, da te umiri,
tretjo, da najdeš sebe,
četrto kar tako.

Kot sleherni dan
Kadiiiiš ...             (Se mi zdi boljše preprosto: Kadiš.)

To so res take drobnarije, ki pa mislim, da pripomorejo k še boljši pesmi. Kaj meniš?

Lp, Ana

Urednica, zahvaljujem se za odziv! :)

Najbolj očiten in nujen popravek je tisti nespretni /po njem/. Glede /in greš z roko skozi lase brez haska./ sem samo hotela ujeti nekakšno brezupnost, pa mi očitno ni najbolje uspelo in bom, če tako pravite, pobrisala. In nazadnje glede /Kadiš./ sem malo oklevala, če naj ga podaljšam, in sem ga, ker se mi je zdelo, da takšno kajenje traja nekam dolgo. Ampak to je verjetno res samo moja perspektiva: Nikoli nisem bila kadilka in grozno dolgočasno je čakati koga, da mirno pokadi svoje 4 cigarete, vleče se. Skratka, se strinjam, imate prav, bom pobrisala in

še enkrat hvala za odziv. Lp, Beatrice

Dim in dež. 
In življenje, ki ga začutim, ko drsim skozi verze proti dnu. Spodaj je tisto najboljše.

Skratka, čestitam za dobro pesem:)

Lp, Lea

Lea, hvala, me veseli, da ti je všeč. :)

Pozdravček, Beatrice