Anima Lingua
Rada bi plavala v jesenskih odlistaninah
Se zavenčila v srebrne storže
Spomladi rumena cvetela in se polegala
Odsevala skozi prosojne veke
Se prepogibala v smejalnih gubah
Dišala po senu in azalejah
Deževala na senčnate žile jelk
Rada bi utripala v vročem telesu
Rojevala barve nad vodometom
Se oblikovala v prvo besedo
V ustih otroka
Se razprla v raskav krik
V grlu nemega moškega
In se pod njegovim jezikom
Raztopila
lepa pesem, je kar izzivajoča; ona bi rada onemela, a ne more :) hihi
Ko prebiram pesmi, kot je ta, se mi zazdi, da šele spoznavam, kako močna je pravzaprav lahko beseda.
Nekaj tako silnega kot je hrepenenje, je opisano na način, ki že v osnovi prepove vsakemu klišeju, vsakemu ponavljanju in vsaki povprečnosti, da bi znotraj pesniškega izraza sploh dobil kakšno možnost pojavljanja. Svežost metafor in simbolov (odlistanine, zavenčenje ...), je kljub izredni razumljivosti tako naravno vpeta v pesem, da nas ona pogoltne vase, medtem ko jo "požiramo" z očmi (ker jo je vredno).
Duša besede je to tukaj. Neizpodbitno. Grem ponovno brat, in še ...
LP, Lidija
Neizmeren užitek je branje te pesmi :)
Vem, vedno znova se bom vračala, jo brala, vsrkavala :)
Moje čestitke :)
Lp, Lea
zadnja beseda v pesmi deluje pocelem - res nadklišejska in premik zlajnanosti tovrstnih pesmi(c) nazaj v vrh pesmi. Res - večna meterija, a material je zanimivo spet v raztopini, ne v lužo.
krasna.... za čitati je više puta i nijemo stopiti se s njom!
lp, vida
Hvala vsem za branje in komentarje. Da, hrepenenje, kot pravi Lidija - včasih bi kar kričal, včasih jokal, včasih ti padajo na pamet sami klišeji ... Drugič pa ... Jezik Duše, Jezična Duša, Duša Besede ... :)
Super je! Dodelana do potankosti.
Kdor zna pač zna.
lp ...
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Aleksandra Kocmut - Kerstin
- 22. 02. 2013 ob 04:31
- Prebrano 1300 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 609.6