Vprašaji
kličejo odgovore.
Hočejo vedeti,
si zapolniti besede,
ki dajejo zadoščenje.
Za temo,
povsod,
ko obnemorem
in zraste podvprašaj,
ki me grobo okara
in ne pozna milosti.
Zdrobim porcelanaste krožnike
in polomim steklovino,
da vdihnem znova
v novem jutru.
In da te premagam,
zdaj že klicaj.
.
Poslano:
20. 02. 2013 ob 07:56
Spremenjeno:
20. 02. 2013 ob 15:23
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!