Barby, le zakaj toliko zaznamovanega besednega reda?

V negotovosti svet je tanek,

skriješ se za očmi meglenih očal.

Odpiraš krila strtega telesa,

pobiraš koščke zlomljenih načel.

Lepiš strtost z bolečino,

držalo bo, saj

ni je več poti, ki zlomila bi to držo.

Pokončno v nebo se širiš,

brez spomina, ki zarosil bi oko,

le nasmeh še nosiš-in to silno novo moč.

Nasvidenje vsem vam,

in dober dan le vam.

LP, mcv