Hočem jim uiti,
bežim, letim,
ne moram več,
noge so trudne.

A bela luč me čaka,
onkraj tunela,
mar je to kar že ves čas čakam?
Ali je to nova iluzija?

Obrnem se, vidim jih,
vidim njihove lisice, ki so oklepale moje roke,
vidim svojo podobo, grdo,
vidim kaj so mi naredili.

Stopim korak hitreje,
a hitrejši so od me,
luč je izginila,
in z njo tudi upanje.

Magenta