Tečaj za iskalce mladostnih razburjenj
Ker smo še vedno ličinke vesolja
čeravno po videzu ogledalo Boga,
vseeno smo daleč od lastne duše,
ki naj jo po smrti vsak v sebi zazna.
Kdo sem v teh letih tega življenja,
nepismen od tega virtualnega sveta,
nas mladi učijo novo pismenost,
a moj razum še sprejema presenečenja vsa.
Imamo srečo v našem oddelku,
ker našo mentorico nič ne zmoti,
saj prvo vnaša prelepe odnose,
ki so osnova razumskih poti.
Tako nam s časom spreminja mišljenje
vednost vpogleda v labirinte poti,
ki bodo še vedno debelo pred nami,
a vemo zdaj dobro, da smo pismeni vsi.
Ta računalnik je res čaroben
vnaša v slehernega intimni nemir,
postal je med nami nevidna veza,
nismo več sami, smo kot gejzir.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: tomi
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!