poglej se, zver,
v ogledalo
in povej mi, kaj vidiš?

ščetinasti pujsi v baržunastih foteljih
pasulj v kitajskem porcelanu
gnoj v maternici življenja
v tem dvoličnem svetu
si tiger v živalskem vrtu,
omejen v kletko družbe,
stlačen v okove predsodkov,
zapornik za rešetkami opresije

streti sijajno lupino okrog gnilobe,
razbiti priliznjeno nasmihajočo se masko
raztreščiti pravila in norme in predpise obnašanja
na tisoč koščkov
kot ogledalo.

in potem boš mogoče
Človek.

neli