to sem jst svetm dol na svet
vse vam bom povedu vse vam bom priznal
a cesta je že osvetljena nočjo mene met
bil sem poln adrenalina k pred policaji sem bežal
vse življenje sem se trudu
a bil sem prestrašen sm se vsega bal
toliko padlih solz da sm se kr utrudu
bil sem čist na tleh nism vedu kaj družini bi dal
kruta je bolezen vsak dan tableti
včasih polna glava razmišlja o samomoru
in se sprašujem če stranski učinki pokazal se bojo z leti
men se zdi da že cel lajf že živim v zaporu
hodil po klubih zapravljal denar
sral ga na vse načine
bil redn gost po kazinojih a nism pustu da me to pokvar
velikrat bil na dnu spušču solze količine
zdej zaradi bolezni težko mi je živet
zdej zaradi bolezni ne morem se pobrat
pravjo da nej se borim a vem da laži je umret
kaj bi dal da rata mi dobre poezije oddat
lepo novački - so pa tvoje misli velike in v rimah jih mogoče le malo pretesno v steznik vpneš, morda bi kak dan ne vzel tablete. in jim pustil, da se dajo same, cele ne ujete, kot komet, ki pa ga imaš na vrvici.
lep pozdrav.
(vsi ljudje razmišljamo o samomorih, to ne pomeni še nič. ne jemlji ga preresno - s tem si le ojačamo življenje, z mislijo na to, ne z dejansko uresničitvijo. Samomor nas čaka, vse, ne mudi se ti. daj zemlji svojo vest, sij, sij)
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: novacki
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!