sivo beli kamni
vajeni spotikanja
most z najdaljšim kamnitim lokom na svetu
prehod še vedno smrtno nevaren
spodaj zelena odliva sebe
v eno od modrih ploskev planeta vode
nad tem zrem
burja skozme odnaša vprašanje
ali obstaja ime za zavest
ki je pred začetkom
vtkala smisel (ali njegovo nasprotje)
v valujoče obzorje čakajoče pogled
evolucija se zapleta vase
iz dolgočasja  - ne za posladek -
je svoje otroke
še vedno naivno verjame v neskončnost
in brezosebnost svojega imena
po melišču se kotali čas
ki je enako moj in tvoj
in ne teče nikamor
kakor odejica naju pokriva
tudi takrat
ko sva narazen milijone svetlobnih let

poetesa