letiš med tisočerimi pisanimi zmaji
nagnjen nadme pripoveduješ
o velikih pesnikih
ki so srečali boga
naletel si nase
po dolgi poti iskanja
ko si nekoč razpletel vrv
in se prepustil
soncu
vetru
in neskočnim sanjam
zdaj si nazaj
odločen za prisotnost
naslonjena na tvojo ramo
žejna pijem tvoj objem
samo tokrat ti zrem v oči
potem bodo med nama le besede
počasi taleče v spomin
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: poetesa
- 17. 02. 2013 ob 18:34
- Prebrano 743 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 152.49
- Število ocen: 6
