včasih, nenadoma kakor veter zapiha
hladen občutek in telo zaniha,
čeprav v puhasti jakni, do vratu zapet
ne pomaga, duša zamrzne, kmalu omaga
ob misli, 
da si ujet
v prazen, brezsrčen svet,

da veni tvoj nežni cvet
od bolečine zadet,
nedosegljivih sanj napet,
od samega sebe, tako težko sprejet.

Poet saj si ves razgret,
Pazi se v glavi besed,
hujše so, kot sto deklet!

na nitih usode, kot lutka visiš,
da ne zmoreš vsega se plašiš.

hvala bogu za te rime 
hitreje negativnost mine
in temna misel izgine

duša kmalu otopli, 
glava se zbistri
v dušo spokoj naseli

Nič več ne noriš
srce začutiš,
pri sebi glasno ponoviš:

Na tem svetu je najpomembnejše
med življenje in smrt jadra razpeti
in vanje veter ljubezni ujeti.

Yoda