spoti

Tvoje pesmi vedno puščajo širok prostor interpretacije. Tole si predstavljam nekako tako: vsaj -10 zunaj, disel je zamrznil, lirski subjekt hoče že enkrat speljati (krucifiks, pa takšen motor!). Čaka, čaka, se vmes malo zaraste (z objektom, bralcem, avtorjem, komer koli). Potem pa bruuuuum. Ampak še vedno ne vem, ali je ostal na mestu ali mu je uspelo spraviti že enkrat ta avto z močvirja (ampak tudi če mu ni, mu je še vedno lepo ... saj ni sam na zadnjih sedežih). Pohvalila bi še obliko pesmi: natrgana je kot motor, ki pokašljuje ali pa človek, ki mora dihati vedno hitreje, vedno globlje. Čestitam,

Lucija

Prisrčno obarva zimsko vzdušje :)

:)

dobro si predstavljaš - ima pa noto, ki ni samo zabavna - a se človek preveč spoti, če zaide v njene dimnike ...

hotel sem ostati tako v pogonu, magari zakopan

hvala Lucija ... :)
in Prašeg

Dobra je ta: direkt iz mraza v pogon motorja na notranje izgorevanje  brrrrrrr
um

Človeku postane takoj topleje. Če sicer preveč trese, jaz najprej pogledam, ali vozim po makadamu. Ampak ti si sredi neke močvare. Torej bo kaj drugega. Verjetno amrotizerji ali kaj podobnega.

Lp, J!

iz toplega v realen hlad... tako bi jaz

bo prav?

lp

:) ko sem jo pisal so bili pogoji čisto današnji, majčken mraza sicer pa lepo in sončno. V kaminu sem imel ogenjček, tako, da sem bil not, ker ogenj je treba imet na očeh - tako je bilo toplo. Na čik grem na balkon, tam me ofriša in vse to precej paše. Sploh imam rad sneg, do pod pazduhe, če bi ga kdaj spet napadlo, bi užival ...

pesem sem res pisal, kot bi vsak vrstica bila poskus vžiga, a to se je dogajalo nenalašč in nenamensko. Je že sama prej v meni zakurblala, le jaz sem trokiral ... še zdaj ne vem kaj vse sem napisal. tako je pri moji vsaki. skoraj. nekaj ja , nekaj ne. sicer pa vsako pesem, ki jo berem, berem tako, da mi deluje ... ne ukvarjam se močno s tem kaj je avtor želel napisati ... pesem imam pred sabo - ona govori. z avtorjem pa bi debatiral, lahko o pesmi a verjetno tudi raje o stvareh, ki bi jih ... naneslo

lp