Naš Prešeren, naš poet,

rad je pesmice kalil,

se kozarčka tud` ni branil,

vince je občasno pil.

Pesmi so globokoumne,

z njimi nam povedal je,

da na svetu brez kulture,

prazno, naše je srce.

Brhko deklico je ljubil,

a mu dano ni bilo,

da bi v zakon jo popeljal,

vse mu je narobe šlo.

Julija ga je ljubila,

bil je revnega stanu,

njena mati je lovila,

snubca, ki b`denar imu.

Se gospodi ni štemalo

biti z revnimi stanu

in poetu revne branže,

ni godilo se lepu.

Zgodovina je priznala,

da je velik pesnik bil,

a prehitra smrt ni dala,

da bi del se veselil.

Antonija