Odločila sem se
za nevtralno barvo,
ki nima v sebi rožic
in nima začetkov
in živih dogajanj,
v črno oblečena
grem po sivi poti,
po stezi kjer so odmetali sneg,
da ne puščam sledi korakov,
da izgleda kakor me nikoli
tam ne bi bilo,
in črna sem,
nisem bela
niti modra,
rdečo skrivam v srcu
in na platno položim
zraven še poljub,
ki ostane kot večnost
najine ljubezni.
Ne, črna ni konec
je samo prehod
v času, ko ne zmorem
izbrati prave barve.
Po drobnih žilah
mi teče živa kri,
kri barve srca
in živega časa.
S teboj.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!