ko se je narman nadja -ko se najmanj nadeja te "strele" ljubezni iz njenih (Julijinih) oči.

Lep sonet!

Predlagam:

Zadene ga, ko se namánj nadeja,
iz nje oči v srce ljubezni strela,
kot Savla, ki v Damasku oslepela
onstranske glorje luč je iznenada,

de potlej več ni hodil pota kriva.   << (hodil po potih krivih - sklon zaradi rime - pota kriva - koga ali kaj) >>

de potlej je zapustil pota kriva
Tako ga njenih zvezd sijaj prevzame,
de v srcu koj mu tale sklep nastane:
s soneti luč ji táko vžgem za živa,

ki še na sodni dan ji bo svetila.
Poet dragó je plačal svojo gesto!
Res še slovencem tisti venec sije

v noč, toda kaj mu zdaj vsa poezija,
kaj mu nesmrtna slava, vpliv, prvenstvo,
ko s strtim srcem tóžno v jami gnije...

LP, mcv

Hvala za kompliment, mcv,

sem popravil 8. verz: s soneti luč ji tako vžgem...in verz v tercini: Poet drago je plačal...

Se še kdaj priporočam tako za kritiko kot za tvojo pohvalo.

Res pa je da boš v tem mojem komentarju tudi deležna neke zanimive lekcije, namreč naredila si napako in si šla popravljati prvi verz mojega soneta, kot da nočeš upoštevati prešernovski slog tega soneta. Naj ti izdam skrivnost: prva dva verza sploh nista moja. Napisal jih je France Prešeren v Krstu pri Savici.

In še dokaz:

Darí opravit bógnji po navadi
prinese Črtomíra lahka ladja,
od tega, kar raste pri njega gradi,
od čede, žita in novine sadja;
ko bliža z njimi se devici mladi,
zadene ga, ko se je nármanj nadja,
iz nje oči v srce ljubezni strela,
plamén nepogasljiv je v njemu vnela.

LP, matej

da bi vsaj pustili zgniti ga do konca ... ne pa kuhat glist - ne jaz ne dam tja zraven svojga lonca :)

matr za vraga, kaj mu je blo trebalo sploh na svet prit. ajde tega mu ne oporekam, ampak: mi! kot budale slepe - misli dajemo v žepe, govorimo tujo brozgo, slavimo zdavnaj preživeto žalost, blodnjo. pustimo pjanca lajat tja pod okna tistim, v tistem času, ne pa zdaj - ko pamet se je komaj je rešila - rime in oblike - železne kape ...

postani zrak iz groba veje, meni se pa sladko smeje

pljah - dober sonet - a ... le sonet :(

da bi vsaj pustili zgniti ga do konca ...
ne jaz ne dam tja zraven svojga lonca :)
Hehe komentar v sonetnem stilu :P

Glede Prešerna se strinjam - nikoli nisem razumel zakaj ga tako slavimo nad ostalimi našimi pesniki. Resda je bil mojster klasičnih oblik in takrat je bil najbrž njegov stil zanimivi, vendar je do danes postal silno dolgočasen in zlajnan, poleg tega pa imamo še kup drugih zanimih pesnikov.

Moram pa protestirat proti temu, da je pesem v obliki apriori slabša od tiste proste. Če je prisiljena, se popolnoma strinjam (in žal pogosto tudi je) ali pa če se v njo meša stare zguljene verze (kar se tudi neredko dogaja) - torej se strinjam, da je vsebina pred obliko. Ampak, če uspe pesniku ujeti v obliko pesem tako, da diha, da deluje naravno, neprisiljeno in sveže - potem je po mojem mnenju vredna več, od proste enake kvalitete, ker jo je toliko težje narediti.

Torej se pridružujem pohvali, da je zelo lepo izveden sonet - o prešernovem stilu danes, sem pa že povedal svoje mnenje :)

ja, naj misel pride v rimo, naj ne, rima je drži
preoblikuje v kalupe svoje zvede, ji dihat ne
pusti ...

jaz tudi nisem proti oblikamkar načeloma ... ko sem prebiral tegale, me je metalo eno uro da sem ga razkopal, in zdaj me spet lahko ... ker je tak, ne znam povedat - da bi danes lahko sonet predstavljal presežek - ga pač mora, a ne:)?
 

la la la - ne bo dovolj, tudi če gre misel in ideja lepo. mora biti kar precej več, sonetov ne raziskujem preveč, lahko pa rečem, da je avtorica tistega zgoraj zaslužna, da sonet res lahko še kaj pomeni in velja, in plus, da še ima svojo pot ...

včasih malo zavijem čez ograjo :) bolj za zabavo, ker vidim, da nekateri kar jokajo nad soneti in podobnim ... brez, da bi gdo komu kaj, ker je premalo tega ustvarjanja, premalo objav v tem fazonu. Pa imamo tanke, rondolete, pentlje haiku, seveda so tudi soneti ... potem me pa včasih pod ritjo zasrbi pa se dvignem na vse štiri pa še jaz svojo pesmico zalajam :)

sicer pa, naj vsak ustvarja :) jupi. tako - pri tem pa nimamo izbire, ker, ko te odnese ... jadraj, si predstavljaš da stojiš na surfu s 45-kilogramskim volvo penta dvotaknim motorjem, s propelerjem s tremi krilci v roki ...

ole!

lp

Zdej pa ne morem drugače, kot da se strinjam z vsem :)

res nisem prepoznala pristnih Prešernovih verzov in me sram bodi za to.

Še vedno pa mislim, da tudi on ne bi napisal, da nekdo "hodi/ ne hodi cesto" (kot o Savlu napišeš, da "ne hodi pota kriva".

Uporabiti dva cela verza slavnega pesnika, ne da bi to nekje omenil, tudi ni ravno etično.

LP, mcv