Ko mrtvi čas se znova vsede vate
in mimobežna sapa vrat poboža;
ko bo usnjeno ozka tvoja koža,
takrat pomori svoje hladne svate.
Takrat odpni se od vsegá, kar kroži
okoli male, mehke, lahke rime,
saj boš molčala pod zalizki zime,
ki se ji že po tvojih popkih toži.
Takrat povabi v svoj objem cigane
in čelo naj ti z nizkim tonom poje,
v obmolku dihaj v verze neprebrane,
saj noč počasna vsrka v žile svoje
predzadnji verz uspavanke postane,
napisane za pse, krdelo tvoje.
*zbirka soneti
urednica
Poslano:
14. 11. 2012 ob 23:51
Spremenjeno:
29. 11. 2012 ob 11:07
Sonet, ki se mu prilega vsebina, ko vse teče in se preliva, nas ziba, a hkrati zbuja - besedne zveze, ki delujejo sveže in kot metafore polzijo z okrilja forme. Čestitke,
Ana
urednica
Poslano:
16. 11. 2012 ob 00:13
Spremenjeno:
29. 11. 2012 ob 11:06
Ana, hvala, mučil me je zadnji verz, ki je pokvaril ritem. Zamenjala sem ga :)
lp, lidija
divim se svima koji umeji da napisu sonet! i jos ovakav, zaista predobar.poz
hvala za kompliment, Katarina.
forma je poskušala zapreti vsebino v kletko, da bi ta ostala točno tam (za morebitnega bralca)
:)
Lp, lidija
Sonet nikakor ni passe - vsaj dokler imamo pesnice kot je Lidija Brezavšček.
Pesem, k izraste iz človeka -+ v človeka. Pesem pa je več kot samo pesem. To naj presodi vsak sam ... (nekdo jo je napisal;)
urednica
Poslano:
29. 11. 2012 ob 11:13
Spremenjeno:
29. 11. 2012 ob 11:13
Hvala za tvoj prispevek k razumevanju, Ruj!
:)
o O
...
:)
pesem je bila super že v štartu!
lp,
Jure
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Lidija Brezavšček - kočijaž (urednica)
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!