Skozi življenje
Gola in bosa hodim
po amfiteatru življenja.
Plujem z vetrom
in njegovimi sanjami,
med listi velikih dreves,
z mislimi razcvetelih cvetov,
za sencami veščinih kril.
Skozi daljavo
v bližino neskončnega,
skozi temno klasje
v spečo goščavo,
skozi kamniti portal dneva
v čas,
svetal kakor dan.
Gola in bosa, skozi daljavo v bližino ..
zamaknjena v svetlobo življenja.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Helena
- 11. 09. 2008 ob 12:24
- Prebrano 705 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 366
- Število ocen: 12
