Ko najino druženje s tvojim imenom pomešam,
te po dolgem časovju zmeraj pogrešam.
Lepotno-misleča beseda, se v meni stepa in meša,
ko vsako tvoje dejanje, name prijaznost obeša.

Še kako dobro znam brati tvoje-vrstne misli
in preden kaj narediš, stokrat premisli.
Le pazi, da ne bi svojega ljubljenega poteptala,
s tem, ko bi pred mano preveč srce omehčala.
Če te kdaj zabrisal bo v pozabo,
sem zmeraj tukaj s tabo, za večno uporabo.

Mišel Žafran, Narfaž Lešim