Orhideja v puščavi.

Na listih komaj kaj zelene.

Hlad noči in pekel dneva.

Orhideja v puščavi.

Zemlja piha čez obzorje.

Spomin je gozda vse bolj bled.

Kot razbeljen pesek vseokrog.

Orhideja v puščavi.

Ni je kapljice življenja.

Niti upa na nevihte dan.

Večnost boj je, v dan in noč ulit.

Orhideja v puščavi.

Zakaj še trudi se ta krhka bilka?

Zakaj vztraja v tej nesmiselni usodi?

Zakaj počije ne v grob peščeni?

Orhideja v puščavi.

»Nisem tista, ki prignala je to puščo.

Niti edina, kateri se zgodila je krivica.

A naj se ve, da nekdo še vedno vztraja!«

Orhideja v puščavi.

Aljaž Božičko - arhivski račun