ko zrem v modro nebo
skozi okno vse je lepo
gledam življenje spet se smejim
je kot zven ptičke ga obdržim
o ti trpljenje kam si odšlo
o ta žalost naj te ne bo
le še veselje bi z mano bilo
in hvala temu naj druzga ne bo
oblije me dež zopet živim
zmrazi me sneg se veselim
pride noč zopet zaspim
pride jutro vesel se zbudim
vesel sem življenja zdaj polno živim
zdaj čutim drhtenje ko stran odletim
in ko enkrat več me ne bo
vedite bilo je lepo
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: novacki
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!