Ti nisi ta,
ki ga pozna spoznano.
Galone besed zliješ v nič.
Odhajaš mimo knjižnic,
mimo hiš z visokimi imeni,
naučen algebre
in načitan ptic.
Preberem te samo nazaj.
Ker grem z drevesi
vem,
da si vsaj malo brest,
vsaj malo baobab.
Vem, da nisi hrast.

A zdaj si tu,

uokvirjen v mojo laž,

izrezan iz predstav,

preslikan v prezir besed,

ki si mu vdan...

...si, kar si,

nekje

in sam...

a to je moj svet.

In tu te imam.

lorellia