Nepremično ležim na dnu
rečne struge in sem
prevzeta od toka, ki je tekel
kakor mrtev po tvojih žilah
in utripal brezupno upanje.
Zobje škripljejo kakor umazan
pesek pod mano in bledo telo
poplesuje v vrtincu, zatika se
v plavajoče veje prejšnje jeseni.
Kamni in skale praskajo in režejo
kožo, drgnejo se v spomine.
In vse je splavalo mimo mene.
urednica
Poslano:
02. 02. 2013 ob 15:09
Spremenjeno:
03. 02. 2013 ob 18:25
Pozdravljena, Anthos, zanimiva pesem, biti živ v mrtvem, biti prevzet in hkrati izvzet. Besede poskakujejo kot kamni po rečnem dnu. Zaradi tega, ker v pesmi sicer ne uporabljaš repeticij, bi spremenila:
" ... rečne struge in sem prevzeta.
Prevzeta od toka ..."- združila v: ... in sem prevzeta od toka ...
Kaj meniš?
Lp, Ana
Mi je všeč. Sem spremenila.
Lp, A
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Anthos
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!