Vedno sem se želela izpesniti,

izbruhati vse misli, želje, potrebe iz sebe

in se v njih videti takšno kakršna sem.

Želela že, naredila ne.

Zakaj smo sami sebi tako težko všeč,

zakaj smo si najhujši kritiki?

Če sami sebe nimamo radi, kako naj nas imajo drugi?

Res je, drži, sam sebe moraš imeti najraje.

Moraš? ali Bi moral?

Ali ne bi bilo bolje, če se ne bi videli,

se ocenjevali, pregledovali, komentirali,

prikimavali, odkimavali, zmajevali z rameni itd.

in se enostavno prepustili občutku, da je lepo živeti,

da smo si enaki in enakopravni, da ni važno,

kaj in kako kdo dela, važno je samo, da je človek.

Človek, ki si zasluži vse naše priznanje, pomoč in ljubezen.

Spreglejmo skozi tančice utvar, prevar in vsega slabega,

kar nam mediji vsakodnevno vcepljajo v možgane,

nas z negativizmom zastrupljajo in nas spreminjajo

v brezsrčne robote, ki ne vidijo dlje od konice svojih nosov.

Prebudite se princi in princese iz stoletnega sna

in pričnite s takojšnjimi spremembami za boljši jutri!

Kala