
Glej me tam zgoraj,
na razgledni ploščadi mlečne ceste.
Vlivam odlitke odtisov
svojih bosih nog
v hopsajočem koraku.
Glej me tam spodaj,
v blatni kleti kolibe.
Lovim semena svetlobe,
ki jo požira troglavi pes.
Za nohti sledi posušene pene
s sten Hadovega kraljestva.
In že me lovi
lepljiva pajčevina globokih vdihov,
ki zbira moje odločitve.
Ve,
da spadam nekam vmes,
toda stalno plete Jakobovo lestev
za možnost izbire navzgor.
Verjamem, da znaš stopiti ali vstopiti in vzpenjanje brez ali z, morda mala malica:).
lp, ajda
Hvala, Ajda. Včasih se je treba le odločiti :)
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Evelina
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!