To je siva pot
po kateri hodim,
polna od praha
in z redkimi koraki,
ker drugi gredo naravnost
in so hitrejši od mene,
ta moja pot
pa počasi teče,
na njej so moji
sopotniki polži,
kadar dežuje
in srečujemo se,
v isti smeri gor,
ker nihče ne pride
do konca poti.
Niti jaz,
ki se trudim.
Prašne so noge
in zlizani podplati.
A še vedno grem
v isto smer.
Naprej.
Poslano:
29. 01. 2013 ob 06:31
Spremenjeno:
29. 01. 2013 ob 10:38
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!