Ko stopim ven iz tvojega objema,
gol sem in prepuščen vetru, ki prebuja jutro.
Pridrži vrata vsaj za hip še priprta,
dovoli da me tvoja beseda drži za roko.
Neznana dežela in jaz v njej tujec,
brez zvena tvojega glasu sem izgubljen.
Nemo kričim, pred vrati brez vrat,
a sedaj razumem!
En korak več kot neskončnost si daleč,
a krog ne pozna neskočnosti in jaz ne poznam koraka.
Samo pot.
Poslano:
29. 01. 2013 ob 03:08
Spremenjeno:
29. 01. 2013 ob 03:28
dobra pesem!
rad bi jo razrezal na
dve kvartini in eno tercino.
na koncu druge bi namesto ! dal :
lpS
Modri cvet, se ti je sfuzlalo?
lp, ajda
Pot.... ki mi je všeč.
Ajda, skorajda res. Med zadnjimi komentarji nisem našla več nobenih komentarjev, samo še srčke od Igorja in Irene, pa sem hotela še jaz priti na svoj račun .
LP, mcv
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: popotnik
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!