Brez besed,
samo nežna melodija
ubira strune
in drži telo pokonci,
da junaško gledajo oči
in roka mirna
se dotika tipk,
kakor da bi igrala klavir,
salonski, veliki,
z velikim odmevom
pesmi iz notranjosti.
Ne govorim,
niti besede ne spravim
iz zaprtih ustnic,
le igram in si v mislih pojem.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!