Prideš domov, sedeš za računalnik.

Takoj odpreš Google brskalnik.

Med zaznamke najljubšo ikono nastaviš,

malo poklikaš in se prijaviš.

Na ekranu se pojavi facebook.

To ni kot služba, polna stresa in muk.

Mnogo ljudi brez telesnega stika,

vse kar narediš, je všečkana slika.

Milijon časovnic in zidov.

Vsak komentar je posrednik glasov.

Kar izgubiš se v vrtincu ljudi,

katerih glava v virtualnosti tiči.

Nihče noče nazaj v realen svet,

pa vseeno je bolje kot od drog biti zadet.

Cendrillon