sivina in beton,

utrujene oči, bled obraz,

prijateljev odklon,

vsak dan nov poraz..

ledene besede, tujci povsod,

nikogar več ni odtod,

življenje kot pesek skozi prste polzi,

v srcu osama potiho kriči..

prijatelji grejo, pozabljen si,

nihče več neve pomena ljubezni..

denar je vladar, vse ostalo bledi,

samo še žival naklonjenost deli..

svet gre u " kurac" to vemo vsi,

a vsak še v upanju živi..

ni delovnih mest,

vlada mori, le denar si želi,

vedno več nesrečnih cest,

ki vodijo v smeti..

le peščica ljudi,

pozna pomen življenja,

le oni vejo kako se živi,

ostali si sami kopljemo pot do trpljenja..

pokopali smo naravo in ustvarili beton,

ali še kdo pozna bonton?

vsak gleda le na lastno korist,

vsak še predobro ve kaj je zavist..

nihče ni srečen, vsaj iskreno ne,

vsi si vedno želijo še..

ampak dobro, najdimo najlepšo pot,

največ se naučimo iz lastnih zmot,

probajmo rešiti svet,

da se bomo imeli lepo spet.

pozabimo na denar,

naj bodo čustva sveta vladar..

če pa nam ne uspe, ostane še ena rešitev,

nabavimo si psa in zvestoba bo pogodbena sklenitev..

:)

elena