Stara jablana
Prazno drobovje
izvotljenega debla
straši iz megle.
Nihče noče objeti
izjokanega lesa.
*
Razsuto gnezdo
v zavozlanem vejevju,
jajce razbito.
Ali bodo najini
orliči kdaj vzleteli?
*
Črneče veje
se stegujejo k nebu
brez listja, sadov.
Na daljni mlečni cesti
iščem svojo zvezdico.
urednica
Poslano:
26. 01. 2013 ob 18:51
Spremenjeno:
26. 01. 2013 ob 18:53
bolje bo, da objaviš vsako tanko posebej, če naj jih vrednotimo kot tanke, če pa naj bo to pesem o stari jablani, pa priporočam menjavo naslova, oziroma: podnaslov je odveč.
Lp, lidija
Dobra, mračna pesem, ki po poti simbolike razgrinja stisko, hkrati pa imamo predsabo lahko tudi tri slike, ki bi bile lahko samostojne. Naslov jih združi v celoto, tematika odsluženosti s podobo stare, trhle jablane izjokuje bolest in resignacijo, delno pa ponuja tudi upanje, saj se v zadnjih dveh verzih odpira nov pogled.
LP, lidija
Hvala, Lidija!
LP, mcv
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: modricvet
- 25. 01. 2013 ob 20:53
- Prebrano 1111 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 516
- Število ocen: 13