pod zavihkom neba iščem
stopinje svojega angela
- poznam ga,
v nočeh brez lune sanjam
predsenco svoje duše -
v dlani nosi kamen,
kodo mojega obstoja

slišim polnost najine samote,
pršenje globine navzgor
s prespektive razpetih peruti
- videna skozi padanje časov
se klanjam Besedi -  
upam drugače v obrnjenem
tonu njegovega večnega smeha

oplazil me bo -
mehkost nesmrtnosti ločene
od časa vedno zaskeli -
dar čutenja bom hvaležno
položila vase
in počakala,
da mi poljubi stopala
in poravna nebo

Polona C. Pegan