Lahko mi kupiš knjigo, pesmi ne,
lahko vznemiriš mojo domišljijo,
lahko mi celiš rane, duše ne,
prebiraš zgodbe, bereš poezijo,
lahko objameš me okrog ramen,
in v roki z robčkom čakaš, da ujameš
že prvo solzo, ker tako verjameš,
da to je volja moja in tvoj namen.
Lahko oblečeš tisto kratko krilo
posuto vso z odtisi mojih rok
ali obleko modro, v njej prav milo
zakrila boš kolena lepih nog.
Saj midva vedela sva od začetka,
dve duši vliti da sva v en kalup
in ni začetka, konca, ne presledka,
zdravilo sva drug drugemu in strup.
Lahko mi kupiš knjigo, pesmi ne,
lahko objameš me okrog ramen,
lahko oblečeš tisto kratko krilo,
ker vse kar narediš ima pomen.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Brezinbor
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!