lupim se, kot hrastovo lubje z drevesa
tisto, ki ga napade lubadar,
ki jim pusti le luknjice v lubju.
lupim se, kot čebula za veliko noč.
le tanka kožica na njej je še ostala
ta ji daje barvo in meni moč.
lupim se, kot trdo kuhano jajce,
tisto sveže, ki mu olupiš še nekaj beljaka.
Olupljena sem,
olupljena sem svojih bremen,
lupine sem potrosila na poti.
Tisto tanko kožico sem si pustila,
tankost ohrabrila,
notranjost osvobodila
in poletela.
Poletela, kamor vetrovi me nesejo,
kamor si sama želim.
Odvrgla sem svoj plašč
v katerega sem bila ovita,
odvrgla svoje misli
v katere sem bila zavrta
iz železnih oklepov sem se rešila,
Borila sem se, borila.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: levcek
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!