Dragi Utnapištim
(en list mi je odneslo,
drugega ti pošiljam, vseeno)
stopil sem iz tvojega stebla
ne zdržim te vročine
bosega me je dalo - tečem
pesek nima obale
dokler ne pritisne noč
in sem jaz edini
kot pozabljena nasedla razbitina
ker smo na planetu in vse je zapisano
k neredu k popolnem razbarvanju
do trde materije brez energije
nekateri vidijo svetlo luč
nekateri palčke
šah
-
ko preštejem polja
imam dve možnosti
kako speče v podplate
za sabo mečem
sence obzidja
moja volja je
še prozorna
modra kot voda
Hvala Vida :)
lp, marko
Poslano:
19. 01. 2013 ob 12:02
Spremenjeno:
19. 01. 2013 ob 15:27
Izvrstno teče in sede. Originalna.
LP, mcv
Poslano:
19. 01. 2013 ob 12:18
Spremenjeno:
19. 01. 2013 ob 13:10
Uh, uh:)). Ja, to je to!
lp, ajda
Poslano:
19. 01. 2013 ob 15:30
Spremenjeno:
19. 01. 2013 ob 18:08
hvala Ajda :)
Govori se, da je prvo mesto (in večno) Uruk ... sam sem znal gledati tako ... pa sem čez čas ugotovil, da je bil to Jericho, ki danes spominja na skalni hrbet ...
res je vse zapisano razbarvanju ... neizmerna vrlina sonca pa je, da z svojim umiranjem na vse pretege še daje življenje .
lep pozdrav,
marko
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: marko p.
- 18. 01. 2013 ob 22:43
- Prebrano 757 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 341.37
- Število ocen: 11