
Tisto, česar nikoli ne izgovarjam,
tisto, kar prelomim, ko obljubim,
tisto, kar, ko vem, v vprašaj pretvarjam,
tisto, kar kot senco zvezd poljubim.
To je, kar želim si, da napišem.
V sneg. Nazaj grede vso gaz izbrišem.
To je, kar želim si, da napišem.
V sneg. Nazaj grede vso gaz izbrišem.
ali je to namerno - tudi če ni, se mi zdi da pesmi vzame zaželjeno in najdeno moč - zakaj ne bi sneženje ... le prekrilo. Kot pesniški subjekt imaš tako več vrat(ov) :)
za premislek,
lep pozdrav,
marko
Ah, Marko, saj bi imela več vrat(ov)... :) Leto Zmaja še traja... :)))))...a v moji edini ;) glavi ne znam najti teke rešitve, kot praviš...srce mi začne biti (...biti ) v aritmiji...
Saj veš, včasih droben trenutek lahko dobro ujame resnico pesniškega subjekta....čeprav ozko, neprijetno....brez devetzmajevskih glav iz pravljice...
Lep pozdrav, Majda
meni pa AKTIVNO brisanje gazi deluje in stoji! (tako je pesniški objekt tisti, ki stoji za odločitvijo!!!)
popravek je potreben samo tule - skladenjsko - rodilnik:
Tisto, ČESAR nikoli ne izgovarjam,
tisto, kar prelomim, ko obljubim,
tisto, kar, ko vem, v vprašaj pretvarjam,
tisto, kar kot senco zvezd poljubim.
ja ... sem malo razmišljal in ugotovil da stoji - berem lahko tako ali tako - odvisno kdo je "pesnik". (včasih se prenaglim). Stoji. in to dobro.
:) lp
Lidija, hvala za slovnično in pesniško pripombo!
Marko, saj me je tvoj predlog zamikal, a že zaradi 2. in 3. kitice ;) ...naj ostane, kot je...
LP obema! Majda
( tukaj pa te bom poslušala, Marko, NE bom ga izbrisala :))))
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: ob potoku - Majda Kočar
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!