Poženi mojo usahnelo kri

po samotnih piranskih ulicah.

Naj se izgubi v skrivnostih,

ki so jih dolga stoletja čuvale,

oživi v vseh ljubezenskih zgodbah,

napisanih in nenapisanih,

srečnih in srca lomečih,

izbruhne v jezi bučečega morja,

plapola na sapi jugovzhodnika,

kliče prednike preko travnatih skal,

se čez čas utrudi, ustavi, zamiži,

naposled umre in ponovno rodi-

nekoč, nekdaj, tako kot mi.

Kala