Pred nekaj dnevi

le stopil si iz hiše

že slišal si nerganje ljudi,

kako neizmerno jih

ta megla jezi.

Po zoprni megli, turobni,

je zdaj burja prišla

ki noč in dan miru ne da'

Ko s silo svojo vso

je pridivjala,

ko vsaj malo miru

bi dala.

Okoli hiše divja,

tuli, zavija,piha, besni,

ob polkna udarja

Maje, lomi drevesa..

Bojiš se iz hiše,

da te do kosti

ne prepiha, odnese

kot listič - ko z njim se igra

ga meče nasilno

sem ter tja

Daj, burja nesramna,

umiri se  in

pojdi že spat!

Utrujeni od tebe

si sončka želimo,

da končno

se vsi poveselimo!

nevenka sever gamulin