
Vsak ima v sebi nekaj pesniškega,
alegorije, sonete, glose in gazele,
nekaj božjega in svetega –
skrivnostno ti bodo zapele.
Skrivnosti so v tebi in svetu,
in le s čistim srcem zapišeš:
pesem, le moja na planetu –
prah z beline lista obrišeš.
In iskal boš kot nor pravo besedo,
minila bo ura, dan, tudi leto,
prišla bo, potrkala, rešila bedo
in rekla: taka sem - napiši me sveto.
In napisal jo boš.
Bil boš radosten, ker si radobeseden.
Pozdravljena na pesem.si, Anthos,
lepo, da si se nam pridružila. Upam, da nimaš nič proti, če tvoj komentar (ki si ga objavila v nadaljevanju pesmi) lepim sem, kamor tudi običajno sodi:
"Skromne, a ogromne besede, povzete iz ust Toneta Pavčka ob petdesetletni obletnici velikih štirih v kavarni Union v Ljubljani (april 2003).
Hvala Vam."
Še veliko navdiha in pesmi,
Ana
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: Anthos
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!