Vsak ima v sebi nekaj pesniškega,
alegorije, sonete, glose in gazele,
nekaj božjega in svetega –
skrivnostno ti bodo zapele.
Skrivnosti so v tebi in svetu,
in le s čistim srcem zapišeš:
pesem, le moja na planetu –
prah z beline lista obrišeš.
In iskal boš kot nor pravo besedo,
minila bo ura, dan, tudi leto,
prišla bo, potrkala, rešila bedo
in rekla: taka sem - napiši me sveto.
In napisal jo boš.
Bil boš radosten, ker si radobeseden.
urednica
Poslano:
17. 01. 2013 ob 18:01
Spremenjeno:
17. 01. 2013 ob 20:11
Pozdravljena na pesem.si, Anthos,
lepo, da si se nam pridružila. Upam, da nimaš nič proti, če tvoj komentar (ki si ga objavila v nadaljevanju pesmi) lepim sem, kamor tudi običajno sodi:
"Skromne, a ogromne besede, povzete iz ust Toneta Pavčka ob petdesetletni obletnici velikih štirih v kavarni Union v Ljubljani (april 2003).
Hvala Vam."
Še veliko navdiha in pesmi,
Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Anthos
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!