Odšla sem. Stran.

Preplula vsa morja tega sveta

da bi bolečini ljubezni ušla,

da izpulim te iz srca,

Ker pa sem spoznala,

da temu ni tako,

da je huje, kot se misliti da'

saj bolečina je silna..

V svetu daljnem,

kar s sončnega neba

je kot grom,

tisti dan

za mano prišla-

zgrabila mi dušo,

kot da mi jo bo iztrgala..

V bolečini privrele so solze vroče

mi iz žgočega srca..

V brezumu, obupu

zavedla sem se, da sem se zmotila..

Le kaj naj naredim, da tako ne trpim..

Misli preganjam

in se slepim..

Tedaj se zavem, da

na silo nič ne smem,

da ne moreš bežati, sebi lagati,

ne ljubezni izdati..

Času prepuščam

ljubezni odpuščam...

Za ljubezen potreben je čas..

In prišla sem nazaj,

v svoj mali raj,

kjer našla sem

svojo ljubezen

edino ljubezen,

ki nikoli ne mine...

nevenka sever gamulin