DORA, MOJA PRIVATNA MUZA

moje su ruke

mesnate oči, paleta

od noktiju i ljuspice boja, stepenište

vijugavo niz koje silazih leti

na gizdavi trg Tetr,

tamo gde je, okovan suncem

drvored,

prskajući modrim padao u moje

vreme i plavi period pijanog

avgusta. Dora, nedostaje mi naša

ljubavna priča u tri minute. milonga

koju sada plešeš

s nekim kreolskim

dripcem u prljavom baru

četvrti La Boca, sa razvučenim

bandeneonom i skučenim večerima,

prohladnim pogledima i

vrelim dlanovima. Dora

Maar, moj puteni vodomar

smaragdnih krila,

kriči očima samo

jalovu bol. žali rastinje dalekih

pampasa koje samo

od sebe

plane, detinje.

razmahano

u sliku unosim

Minotaura i procepe iz kojih

ništa ne teče, niti se cepi

od bolesti prenosnih

groznica

i crni se Pigal za njom povlači

kar nekaj popravkov svetujem :

moje roke so

mesnate oči, paleta

iz nohtov in barvnih luskinic, vijugasto

stopnišče po katerem sem se poleti spuščala

na gizdavi trg Tetr,

tja kjer je s soncem okovan

drevored,

prasketajoč modrino, padal v moj

čas in v modro obdobje pijanega

avgusta. Dora, pogrešam najino

ljubezensko zgodbo v treh minutah. milonga,

ki jo zdaj plešeš

z nekim kreolskim

robavsom v umazanem baru

v četrti La Boca, z razvlečenim

bandoneonom in utesnjenimi večeri,

s hladnimi pogledi in

vrelimi dlanmi. Dora

Maar, moj meseni vodomec

s smaragdnimi krili,

z očmi kriči le

jalovo bolečino. pomiluje rastlinje oddaljenih

pamp, ki se samo

od sebe

vžge, otročje.

v sliko

razposajeno vnašam

Minotavra in precepe iz katerih

nič ne teče, ne cepi se

proti boleznim nalezljivih

mrzlic

in črni Pigal se vleče za njo