opet okrećeš glavu tako da se ne vidi
minđuša s ključićima, koju uvijek zatakneš
baš za ono uho koje sad čuje, sad ne čuje.
Ne rekoh li ti, ne nadaj se više
da ćeš se tek tako izvući i kliznuti
k'o riba u vodi
jer u gluho doba i uši otvore četvere oči
i što je manje svjetla, trepet je zvučniji
i znam gdje si.
Dozlogrdilo mi je tvoje zveckanje kroz muk
hoda do nedohoda uskog hodnika
sa zatvorenim vratima soba bez broja
vjeruj mi
nisam ni ja ona od jučer, sad sam korak
ispred tebe i htio, ne htio
morat ćeš na kraju ulaza
u izlasku iz mraka, kad stigneš do mog praga
sučelice se sresti s trećim okom na vratima
e, tu te čekam!
Tvrdiš li još da je tvoj ključ univerzalan?
Hahaha, larifari!
što bi rekla moja slovenska sestra
a ja ti kažem, jok, brate, ni tvoj ključ
po kurca ne vrijedi, vidiš
u sigurnoj kući niko više nije siguran
ali nema veze, bit će vremena
jer smo na dobrom putu da prvi put zajedno
odemo u pičku materinu
i to bez da 'prostiš na izrazu
jer jebeš poštapalicu koja jezik
u prostom verzu ne čini sočnijim
sad valjda razumiješ
o čemu sam pjevala zadnjih dvadeset godina
samo ne daj mi bože
da i narednih dvadeset tako pjevam
o Aninih zvezdicah. Ma, crkla bih od srama!
Poslano:
06. 01. 2013 ob 08:29
Spremenjeno:
07. 01. 2013 ob 17:08
Ovo je izuzetna pesma, Breza. Ja je poznam, kao da sam je već srela, čitala, doživela...
lp
Jagoda
Hvala, Jagoda, ovaj toj komentar pozitivno utječe na moju grižnju zbog lajanja
Lijepo te pozdravljam!
Poslano:
06. 01. 2013 ob 11:49
Spremenjeno:
07. 01. 2013 ob 17:08
draga breza,
pjesma je još jedan novi bser na tvojoj ogrlici! ... a što se tče , kako kažeš, lajanja lijepo si napisala:
... jer jebeš poštapalicu koja jezik
u prostom verzu ne čini sočnijim
to je jednostavno život, bez maske, onakav kakav živimo. za mene je podmuklost daleko slabija osobina čovjeka.
lijep pozdrav,
vida
Poslano:
06. 01. 2013 ob 12:23
Spremenjeno:
07. 01. 2013 ob 17:09
Breza, prav je, da si "zalajala", da iz vseh por bode in želi na zrak, kar se je nakopičilo v trenutku, morda nabiralo, pa zbralo v pravem času. Kako drugače je lahko tvoje? Tudi tisto, nežno, lepo in božajoče, pa do osti, ki si jo nabrusila v tej pesmi.
lp, ajda
urednica
Poslano:
06. 01. 2013 ob 16:37
Spremenjeno:
07. 01. 2013 ob 17:09
Zelo mi je všeč ritem pesmi, notranji govor, iskrivost in angažiranost. Berem jo kot dialog med zaklenjenimi rečmi, ki so v bistvu na dosegu - ne na običajnem, do njih je treba skozi luknjico, skozi dušo, skozi tretje oko in ne moreš po bližnjici, da bi splaval tja kot sluzasta ribica ... In potem se to dojemanje preusmeri navzven, na celotno družbeno situacijo - dialog med dvajsetletno preteklo dobo, ki je že prej potrebovala Anine zvezdice (in človekoljubno pomoč), ki je zdaj postala nujna, tudi na tiste strani, ki prej o tem nikoli niso razmišljale (kritična meja). Všeč mi je tudi misel, kako mora bit prosti verz sočnejši), in je, emocionalno močneje stelja s pomeni. Pesem, ki bi jo moralo prebrati čimveč ljudi vseh opcij. Čestitke,
Ana
Hvala, draga Vido, nadam se da ćemo se nas dvije uskoro vidjeti :-)).
Ja, Ajda, včasih je treba malo prečistiti grlo, hvala za branje.
Ana, nisem prepričana, da moja pesem zasluži tako čudovit komentar, hvala, res sem ti hvaležna!
Lepo vas pozdravljam, ljube deklice!
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: breza
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!