Na zlati plaži usode,
sva skupaj opazovala sončni vzhod upanja v naju,
Temna gladina morja samote, je bila tako daleč...
Sedaj je vse drugače,
padla sem v morje,
pod gladino samote in utapljajoča hlastam za zrakom
in ti mi s plaže mahaš v pozdrav.
Reši me vendar!!!
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: blackangel
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!