Pasjansa

(Fragment fraktala)

 

Invokacija

Tako tako je,

je pred zamahom

rekel s čistim predpasnikom prek noči,

ga snel z jeklenega kavlja

in stranki v zenice odsekal rastoči kos s kostjo.

 

Krožec

- A je že kdo solil?

vpraša vsak, ki  vstopi.

- Mati so že pobrali pene,

se privzdigne s polenom iz uparjenega kota.

- Nehaj nalagati, meni se že vrti,

se pokadi izza sekstanta.

Petrus Peregrinus, Cotinus in Felix,

kot narisani na 180 stopinj,

se otresejo celuloze

in prepletejo vlakna v mišičasto tkivo.

- Poprimimo.

- Četrto mesto je še prazno.

- Pa kje se spet potika?

- S kamenjem, zamaknjenim pred obličjem,

bljuva žabice čez zeleno brbotanje.

- Z derezami in vrvjo

se je še sleherni vrnil.

Goreči noht privzdiguje srednjo rinko,

obroči se uzvanjajo,

talina žari med režami.

Naložimo ploščo na ramena.

- Razbeljena je.

- V studenčnici se bo hladila,

razpostavimo prodnike na ris skrajnika.

- Čez rob bodo zgrmeli.

- Samo odneslo jih bo na razpenjene brzice.

Urežimo okroglo.

 

La Linea

Iz iztaknjene črvine v umirjajoči se plošči

bruhajo bele frekvence izvirnega črtovja.

Popevaš si.

Sediš na robu brega anemon,

snežnih, živih, mehkih,

z lakastimi čeveljci nihajoč v črnino.

Popevaš si.

Nad bregom breza,

pod bregom brezno,

poleg tebe vedro barve

in Augustus z gubami treh las na čelu,

z belo nitjo okrog kazalca

in ploščatim čopičem iz naravnih ščetin.

- Čakaš.

- Čakam.

- Cvetiš v modro obleko.

Studenec pobruhava čez breg,

polni poloblo balona,

ki se upira astigmatizmu,

v daljavi drsijo cvetovi v previs,

brezno v zamiku zamaka.

Infinity pool,

so oglaševali.

Čakaš na trapez.

Na kroge.

Kolebnico, če ne gre drugače.

Hodiš po črti.

Popevaš si.

Meridijani,

pritrjeni na jekleni kavelj,

se spuščajo s sfere.

Popevaš si.

Zmanjka črte.

 

Križec

Fisher iz ognjeno kalne vode

vleče na breg konjske glave.

Z vrvmi na branah.

Lepljiv kot močerad iz legla.

Slap pada v tišino,

pod njim seva zvezda,

imam zelene oči.

Sredi noči lebdijo

namagnetene horizontale, vertikale.

Spajajo se v križe,

bradlje,

kvadre.

S Fisherjem vrževa v globino vrv,

zelenec jo ulovi,

priveže spuščeno jadro k jamboru.

Gre plezat na zaledeneli slap pod Padežem.

Rebra se stekajo v sklepnik s kavljem,

pod njim vitraj,

kameleoni v očeh.

Jupiter! Silvana Orel Kos

÷

÷

Poslano:
30. 12. 2012 ob 21:23
Spremenjeno:
30. 12. 2012 ob 22:30

vtetoviral bi si jo v usnje moje torbe - enkrat, ko bom hodil v službo - da mi ne bo treba govorit, kot amulet, bi mi odpirala vrata - verjetno bi imel tudi mir,
sigurno!

ne znam povedati kako všeč mi je- že, če si jo samo projeciram na prozorno krilo surfa, ki gre na veter ...

šum v laseh mi bo ozelenel in olesenel- tako je dobra

 

Zastavica

Jupiter! Silvana Orel Kos

Poslano:
30. 12. 2012 ob 23:04

Jure, hvala za branje in osebno razmišljanje. Naj te spremlja. Lp!

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Jupiter! Silvana Orel Kos
Napisal/a: Jupiter! Silvana Orel Kos

Pesmi

  • 30. 12. 2012 ob 19:32
  • Prebrano 980 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 137.4
  • Število ocen: 3

Zastavica