Bližje

Vsako jutro in vsak večer

popoldan in jesen,

ko se bodo oglasile

sirene in petje,

ko

pomlad bo zapela

v gretje,

mi boš bližje?

Spominjala se boš

zoglenelih dotikov,

obdanih s plini,

ko ležala boš

na

dnu

na

travniku

platinastih vrtnic

boš rekla, da dišim

po gnoju

in si me boš vzela in umila

ta smrad,

ki je vtetoviran vame

Ti bom takrat bližje?

In ti boš še topla legla,

legla boš vanjo in

zaprla lesen pokrov –

težke krste spomina

in zaspala,

spala, spala

... nevedoč zame.

In si bova bližje ...

Patrik Holz