astronavt
sreča je zapovedana
lahko
si jo skoraj kupiš
ugodno poceni
za mali denar
na kredit
na več čekov
včeraj si jo ponovno
skoraj kupila
včeraj so tvoje oči sredi upadlega obraza zasijale kot božični kič
katerega hudiča si sprejela v srce?!
v spominsko knjigo
vezano v imitacijo usnja
ti je zapisal
kako z zvezdoplovom
ki lupi kozmos kot dišečo pomarančo
ga razbije kot lupino kokosovega oreha
in drsi drsi drsi
pripluje pote
in potem se sejeta med zvezde
spet in spet
ujeta v hladni
nič nič nič in nič
a to so sanje
le kaj bi imele opraviti s srečo
ta po definiciji diši po cimetu
tvoj smeh pa zaudarja po postanem urinu
katerega hudiča si sprejela v srce!?
ki hoče kri in hoče jok in jok
in jok da se boš ti nazadnje
najslajše smejala
Morda ne bo njen smeh najslajši. Morda bi bilo to logično. Morda le misel bralca? Sicer pa, konec ima velikokrat dva konca kot palica in po meri, koga ?
lp, ajda
pesem, ki ujame duha razpetosti med hoteti in ne moči, med ponujenim in vsiljenim, razpoloženje med občutkom, da nekaj skoraj držiš v roki in tistim brezupom, ki ne sili samo v resignacijo in obup, ampak celo v agresijo, izbruhe neracionalnosti in prvinsko zverinskost.
angažirana pesem, mojstrsko umeščena v trenutno družbeno situacijo, ki je nagazna mina. pušča nas v iskanju odgovora, ki je daleč, ali pa pri roki, odvisno od tega, če smo sploh še živi ali pa samo še napol strohnjeni zaupamo astronavtom
LP, lidija
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: brezno
- 18. 12. 2012 ob 00:44
- Prebrano 1078 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 615.04
- Število ocen: 16