Ptica sem – letim.
Sonce sem – grejem.
Veter sem – božam.
Violina sem – igram.
Roža sem – rastem.

Občutljiva pesniška duša.
Živim v drugem svetu. Svojem. Boljšem.
Vem, zbuditi bi se morala,
nehati zasanjano zreti v prihodnost.
A v meni je hrepenenje …
po lepem … po umetniškem.
Čeprav drugi tega na razumejo.
Znova … drugi. Nepomembni!

»Nimaš čarobne palčke.«
»Ne moreš svojih neumnih sošolcev narediti pametne.«

Ne, ne morem. Lahko pa se obrnem proč.
Vzamem svinčnik in papir ter napišem pesem.
- Ples mojih misli
Lahko vklopim radio
- Beethoven: Violin Romance
Lahko preberem knjigo.
- Antonie deSaint Exupery: Mali princ
Lahko pogledam s srcem.
Uživam v tem kar imam.

Ponosna sem – nase.
Ne, ker bila bi popolna.
Ne, ker bila bi najboljša.
Ker sem, to kar sem. Jaz.

»Jočeš. Človeška si.«

»Veš kaj je čudež? To, da se zdaj smejiš.«

Manja Weingerl