
Dala si bom tisoč besed
Preden si bom zopet kaj dovolila
Vzela bom sebe iz lastnih nebes
In se v današnjem dnevu naselila
Vzela si bom spomine
Ki so kadarkoli koga ranili
In jih v cvetlice spremenila
Posadila si bom vrt nasmehov
Prestavila bom roke iz tipk
Usmerila jih v sinjo modrino neba
In širokega srca zapela pesem
Pogled bom v nebo podarila
Pozabila bom da bi rada svet spremenila
In ga sprejela takega kot je
Z vsemi vijoličnimi modricami
Ki jih je skozi vojne prejel
Pisala bom za boljši danes
Risala bom za družino.
Komentiranje je zaprto!

Napisal/a: Trinity
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!