Je tole jezero postalo mlaka
in cerkvica na njem prozoren kič.
Se horda prenežrta mraka
vsakdana v njem poglablja v nič.

Nihče več v sebi bisera ne najde,
se raje na "instant trip" pot poda.
plačuje pristnim domorodcem,
požre vse, kar mu "raj" proda.

A ne pomaga jezero kristalno,
ne na otočku malem cerkvica,
življenje bo naprej brutalno,
ker se ne da kupiti lepega.

Odhajajo turistov trume potne.
V zvoniku tiho potrkava zvon.
Gladina jezera je barve motne,
požrešnost bolna daje kič na tron.

Lidija Brezavšček - kočijaž