Odprla sem rumena vrata in vstopila v učilnico. Temo je za droben odtenek ali dva razredčila svetilka z bližnjega križišča. Po spominu sem tipala za stikali. Pritisnila sem na prvo in rahlo zamižala. Prostor je napolnila šibka limonasto–rumena luč. Pustila sem prstom, da so se poigrali še z drugim in tretjim tipkalom. Namenila sem se k prvi klopi, odložila torbo in izključila mobitel. Na parketu, tik ob nogi, sem opazila vršiček. Sklonila sem se in ga pobrala. Na razprti dlani je ležalo življenje.



turoben večer
s šolske klopi sije cvet
nepozebnika

Lea199